Jutro

Pijem jutro
žametnega nasmeha,
nebo se upogiba
pod težo snega.
Vonj cepetanja
otročadi
skriva slad
odpadlega listja pod stopinjo, pot igrivosti prekriva gaz.
Naletavajo spomini spečih senc,
belina vpija letenje svobodnih ptic.
Krik razpara mik tihožitja pajčevine
skozi otrple ude boječih,
čas zastane v prid hitenju.
Spokojnost lega pod kristale diha,
snežak ustvarja rapsodijo topline.
Izparevanje čutov zamrznjenih predstav
miri okolje polomljenih vej,
svoboda okovanih misli.

Čistost

deviška čistost
odgrinja zakrivalo
nabrekle kože
navkljub mislim staroste
pekoče strahovlade

Ogenj

Ogenj gori
v razjedi
stojičnih dejanj.
Plameni objemajo
neomadeževane misli
križišča vijug.
Telo v socvetu
oklepa steblo
trpkih spominov.
Speča razsodnost
izginja po poti
iganjalcev sanj.

Pršenje

vodomet zmage
odstira pršenje sil
zahrbtnih misli
nebesnih konjenikov
v kloako ponižanj

Nebo

odprto nebo
nemir v sapo ujet
zublji ekstaze

svit zaprtih vek
poklon darov svetlobe
izliv bivanja

rojstvo dotika
oplajanje korakov
nebeški čuti

Eliksir

Poznaš ta vzdih,
ko silna moč
prodira vate,

razpršeno energijo
predano telesu
v ekstazi dotikov,
milino strasti
mimobežnih dni
neskončne resničnosti?