Jutro

Pijem jutro
žametnega nasmeha,
nebo se upogiba
pod težo snega.
Vonj cepetanja
otročadi
skriva slad
odpadlega listja pod stopinjo, pot igrivosti prekriva gaz.
Naletavajo spomini spečih senc,
belina vpija letenje svobodnih ptic.
Krik razpara mik tihožitja pajčevine
skozi otrple ude boječih,
čas zastane v prid hitenju.
Spokojnost lega pod kristale diha,
snežak ustvarja rapsodijo topline.
Izparevanje čutov zamrznjenih predstav
miri okolje polomljenih vej,
svoboda okovanih misli.